Puric Translations, Specialist in South Slavic Languages
NAZAJ
SLOVENSKI PREGOVORI IN REKI
Ako češ koga spoznati, oblasti mu daj!
Ako mož ženo zmerja, jo otroci tolčejo.
Ako se samo kuha, je slaba juha.
Ako zgodaj listje pade, so rodovitne njive rade.
Ako živiš med volkovi, zavijal boš tudi ti po volčje.
Beseda je ključ.
Beseda ni konj.
Blebetanje ima mnogo plev.
Bogataš je toliko zadovoljen s svojim bogastvom kot siromak z beraštvom.
Bogati umrje, reveža pa vzame Bog.
Boječ fant ni še nikoli pri lepi punci spal.
Bolje je biti nepoučen kot slabo poučen.
Bolje je funt pameti kot cent moči.
Bolje je site komarje trpeti kot lačne dopuščati.
Bolje stare modrosti, kot nove norosti.
Bolje tenek mir kot tolst prepir.
Boljša je prva zamera kot zadnja.
Boljša nam domača gruda kot na tujem zlata ruda!
Bolna je, delat ne more; godci zagodejo, plesat‘ pa pojde.
Brada dorasla, pamet nedozorela.
Brat je podoben bratu kot pura puri.
Brez dela ni jela.
Brez starega vola ne gre voz iz dola.
Čast je ledena gaz, ki hitro zvodeni.
Če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo gozdov.
Če bi posojila čemu služila, bi posojali tudi žene.
Če je oče junak, bo sin gotovo vojak.
Če je že beg sramoten, je pa koristen.
Če pomladi trta ne joče, tudi jeseni preša ne stoče.
Če se moškemu kaj pove, gre pri enem ušesu noter, pri drugem ven, če ženski, gre pri obeh ušesih noter, pri ustih pa ven.
NAZAJ
Česar Ivče se navadi, Ivanec se ne odvadi.
Česar je polno srce, o tem usta rada govore.
Čič ne da nič, stalo pa malo.
Čim trši je oreh, tem manjše je jedro.
Človek brez slabosti, telo brez kosti.
Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu.
Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po človeku.
Človek skušen več ve kot učen.
Da ima koza denar, gospa bi ji rekli.
Da prede na jakost, tud‘ krave zajce bi lovile.
Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona.
Dekla se po gospodinji vrže, ne gospodinja po dekli.
Do znanja težko, z znanjem lahko.
Dober glas seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo.
Dober počitek je pol dela.
Dobro blago se samo hvali.
Dobro jutro šnops, zbogom pamet!
Dobro živeti, srečno umreti, to je hudiču račun podreti.
Dokler je drevo mlado, lahko ga upogneš, kamor hočeš.
Domača gora je najbolj zelena.
Dosti besed dosti dobrega ne pove.
Dosti gospodarjev, malo sukenj.
Dražja nam domača gruda kot na tujem zlata ruda.
Dva kresilna kamna iskre delata.
En cvet še ne naredi pomladi.
En norec deset norcev naredi.
Ena beseda češče bolj škoduje kot toča po deželi.
Ene sorte ptiči skup‘ letijo.
Glad je najboljši kuhar.
Lačnemu je vsak kruh kolač.
Gliha vkup štriha.
Godec je zelje hvalil, meso pa jedel.
Gospodje kakor hočejo, reveži, kakor morejo.
Goste službe, redke suknje.
Grbec (grbavec) tujo grbo vidi, svoje pa ne.
Grša je gos, bolj se čisti.
Hruška ne pade daleč od kamna.
Hudič v sili še muhe žre.
Hvala je možu poguba.
Iz smeha pride jok.
Izhojene poti ne daj za neizhojeno.
Jabolko ne pade daleč od drevesa, le potolče se.
Janezek se ne spreobrne, dokler se v jamo ne zvrne.
Je bolj vidno kakor pridno.
Jezik ni iz jekla ne iz kosti ali more bosti.
Kadar je štrena zamotana, se več ne zravna.
Kadar žalost do vrha prekipi, se veselje oglasi.
Kaj ti veš, ki žgance ješ, mi vemo, ki beremo.
Kakor ogovor, tak odgovor.
Kakor poje stara ptica, tako mlada.
Kakor pozdravljaš, tako ti odzdravljajo.
Kakor pri jelu tako pri delu.
Kakor starši delajo, tako se mladi uče.
Kakršen je mojster, tako je delo.
Kakršen pastir, taka čreda.
Kakršna matka, taka Katka.
Kakršno učiteljstvo, takšna šola.
Kar en rod z lahkoto pokvari, to drugi s težavo odpravi.
Kar enega veseli, drugega žalosti.
Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.
Kar mačka rodi, miši lovi.
Kar se fantek nauči, starček še stori.
Kar se Janezek nauči, to Janez zna
Kar se Janezek nauči, tudi Janezek stori.
Kar se v luži zleze, rado v lužo leze.
Kar skupaj leži, skupaj drži.
Kateri konj dobro teče, tega ni treba tirati.
Kdor čaka, dočaka.
Kdor dela, tri dni dlje živi.
Kdor grdo gleda, še grše misli.
NAZAJ
Kdor hoče hvaljen biti, mora umreti, kdor hoče opravljan biti, se mora oženiti.
Kdor hoče lep ostati, mora malo jesti.
Kdor hoče, temu ni nič težko, kdor noče, vse.
Kdor jezika špara, kruha strada.
Kdor konja lovi, mu mrve moli.
Kdor laže, ta krade.
Kdor me je lani bil, niti letos mi ni mil.
Kdor ni prišel dlje od korita, temu je vsaka mlaka morje.
Kdor ni užil žalosti, ne zna ceniti veselja.
Kdor po tujem hlepi, svoje izgubi.
Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
Kdor preveč objemlje, premalo objame.
Kdor preveč obljublja, zaupanje izgublja.
Kdor pri hiši dolgo je, vrata nanj cvile.
Kdor prodaja, mu je eno oko zadosti, a kdor kupuje, potrebuje obe.
Kdor prosi, zlata usta nosi.
Kdor se izpričuje, ta se obtožuje.
Kdor se prepira s kruhom, se tudi z ljudmi.
Kdor se preveč ponižuje, tega pohodijo.
Kdor se smeje v petek, se joče v nedeljo.
Kdor se ureže, se nauči tudi žeti.
Kdor strah v glavi nosi, temu je vsaka senca pošast.
Kdor te hvali, te misli prevarati.
Kdor te na posodo prosi, gre po blatu za tabo, če ti je dolžan, ogiblje se te na lepem.
Kdor tuje delo gleda, svoje pozabi.
Kdor v jezi pije in v žalosti molči, nikdar dolgo ne živi.
Kdor veliko govori, veliko ve ali veliko laže.
Kdor veliko potuje, malo potká.
Kdor veliko ve, malo verjame.
Kdor visoko leta nizko pade.
Kjer gospodar v vsak kot pogleda, tam ni treba boljšega reda.
Kjer ima gospodar oči zaprte, tam jih imajo posli odprte.
Kjer ima on svoje prste vmes, ni sreče.
NAZAJ
Kjer oče kaznuje, mati pomiluje, odgoja taka je prazna tlaka.
Klin se s klinom zbija.
Kmet blizu mesta ima vse napake kmeta in meščana.
Ko bi človek vse grenjave povsem izpil, en trenutek povsem živ bi ne bil.
Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi.
Kolikor glav, toliko pameti.
Kolikor glav, toliko pisav.
Kolikor ivja se o božiču na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto zori.
Konje merimo po pedi, ljudi po pameti.
Kovačeva kobila in šuštarjeva žena sta vedno bosi.
Kratka je žalost, kratko veselje, kratko je tudi naše življenje.
Krava molze pri gobcu. (notranjska)
Kri mlada pravi: poskočiva! Kri stara pa: posediva!
Kri ni voda.
Krotkih ovac gre veliko v en hlev.
Lastna hvala se pod mizo valja.
Lastna hvala, cena mala.
Laž ima kratke noge.
Laž samo izstopi iz ust in že se spotika.
Lažnivec ne sme biti pozabljivec.
Lep glas se sliši daleč, a grd še trikrat dlje.
Lepa beseda lepo mesto najde.
Lisica iz pasti ušla, v past več ne pojde.
Lisica se dlake izlevi, zvijač se ne znebi.
Ljubezen je včasih bolezen.
Ljubezen nima oči.
Ljubezen zadušena še ni pogašena.
Ljubimo kot zlato rudo milo nam domačo grudo.
Ljubo doma, kdor ga ima – kdor ga nima, pa za njim kima.
Lonec lončarja hvali.
Maček je mački najljubši.
Mačka v rokavicah miši ne lovi.
Majhen piskr’c hitro vzkipi.
Med dvema stoloma se na tla usedeš.
Med slepimi vlada škilavi.
Milo jagnje dve mami cica, nemilo ni ene.
Mlada kri mirno ne stoji.
Mlado drevo se upogiba, ne staro.
Mladost – norost, čez jarek skače, kjer je most.
Mnogo skrbi glavo zbeli, lice zgrbi.
Molčeča voda bregove spodjeda.
Mož se od ušes gori meri.
Na domačem pragu se petelin lahko repenči.
Na jeziku med, v srcu led.
Na lice priljuden, narobe ostuden.
Na méd se muhe love, na sladke besede ljudje.
Na nizkega osla se lahko vsakdo povzpne.
Na srcu treznih, na jeziku pijanih je resnica.
Na svetu ni človeka, ki bi ustregel vsem ljudem.
Najprej pometi svoj prag šele potem sosedovega.
Najprej štal’ca, potem krav’ca.
Navada – druga natura.
Navada je ena muka, odvada dve.
Navada je lahka, odvaja je težka.
Navada je železna srajca.
Ne kvari vina z vodo, kakor ne ljubezni s poroko.
Ne tisti, ki začne, temveč tisti, ki dokonča, slavo dobi.
Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda.
Ni bolj praznega človeka mimo tistega, ki je sebe poln.
Ni se rodil, kdor se ne zmoti.
Ni tako neumnega človeka, da bi za nekaj ne bil.
Ni tisti tvoj prijatelj, ki te hvali, ampak tisti, ki te graja.
Nihče ne ljubi domovine, ker je velika, temveč ker je njegova.
NAZAJ
Nismo bogati, da bi kupovali poceni.
Niso vse ovce enega hleva enake.
Noben človek ni pameten ob vsakem času.
Nova metla dobro pometa.
Ob nevihti se hrasta, smreke in vrbe boj, pa raje pod bukvijo in lipo postoj.
Obleka naredi človeka.
Obleka ne naredi človeka.
Od lepote ni nič vzeti, pa jo vendar vsak hoče imeti.
Od zunaj meden, od znotraj strupen.
Odpadli cvet se ne vrne več na vejo.
Ogenj in voda dobro služita, a slabo gospodarita.
Osamljen človek najde prijatelja v živali.
Osel ne gre dvakrat na led.
Otroci in starci brž jok iztresejo.
Pes bojec huje laja kakor grize.
Pes, ki laja, ne grize.
Po mestih ljudje besede cukre.
Po storjenem delu človek sladko počiva.
Pobit pes se vsakega kamna ustraši.
Pokazal je svoje barve.
Pokaži mi svoje barve in povem ti, kdo si.
Pokornih glav sablja ne seka.
Ponižen odgovor zlomi jezo, čemerna beseda pa jo vrže.
Pošten smeh je vreden več kot dva joka.
Potreba je učiteljica človeka.
Potreba prebije železna vrata.
Poučevati norca je toliko kot zdraviti mrliča.
Povsod je lepo, a doma (je) najlepše.
Prag je najvišja gora.
Pravica je z glavo in nogami na njegovi strani.
Predanega stvari zlato ne pokvari.
Prepir z debelim koncem neha.
Pri jedi se drži naprej, pri pijači nazaj, pri delu pa ob strani.
Prijaznost najde prijaznost.
Priložnost zamujena, ne vrne se nobena.
Prirojenih lastnosti nihče ne ukrade.
Prsi junaka, glava bedaka.
Prvi na vasi, zadnji v mestu.
Prvi otrok je igračka, drugi čačka, tretji je šele otrok.
Rad ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo.
Resnica je nebeška rosa; da jo ohraniš, pripravljal ji čisto srce.
NAZAJ
Resnica se ne more nikdar z lažjo poljubiti.
Robato poleno se brž vname.
Roka še ni naredila otroka.
S konca jezika se rado izmika.
Sam je kakor panj v gozdu.
Sam sebi je vsak mil sodnik.
Samoglavnež ne bo nikdar dobre kaše jedel.
Samohvala se pod mizo vala.
Sanje – prazne marnje.
Sedenje ne da nič, stanje pa malo.
Sita mačka lačni ne verje.
Sita mačka lovica, lačna mačka tatica.
Sita vrana lačni ne verjame.
Sitna muha nikoli dolgo ne živi.
Skrbi more človeka, mačka miši.
Skrivnost – če jo ve samo en, jo ve samo en, če jo pa dva, pa pol sveta.
Slaba cerkev, v kateri ni nikdar pridige.
Slaba sekira še nikoli ni bila s tnala ukradena.
Slabo orodje je cesta k zamudi, mojstra ukrade in delavca utrudi.
Sosedova trava je vedno bolj zelena.
Spomin je človeku najzvestejši prijatelj.
Sposoben krmar pluje tudi z raztrganimi jadri.
Sreča na razpotju sedi.
Srečen si, če si ne želiš, česar ne moreš imeti.
Stara glava – pusta glava.
Stare vrane ne pobirajo črvov blizu brane.
Starega konja ne naučiš jahati.
Starega psa ne moreš naučiti novih trikov.
Starost ni rada sama.
Starost prihaja – moč odhaja.
Sto ljudi, sto čudi.
Sto ljudi, sto nravi.
Stoječa voda se usmradi.
Strah ima velike oči.
Še božjega groba noče nihče zastonj paziti.
Še kol je lepši, če se nanj dene lepa obleka.
Še sam sebi nisi zvest, kako bi ti bil drug?
Še žlice v žličniku se zreškljajo, pa ne bi prišli navzkriž ljudje v hiši?
Škoda in nezgoda je uspešna šola.
Teorija brez prakse je kot sedlo brez konja.
Težko gospodarju, ki ga posli uče.
Težko svojemu brez svojega.
Ti očeta do praga – sin tebe čez prag.
NAZAJ
Tiha voda bregove dere.
Tihe vode globoke jame kopljejo.
To je pribita resnica: babe so bolj zvite kot lisica.
Trebuhi so gluhi.
Trudnemu je lahko postiljati.
Tudi močnemu volu lahko rog poči.
Učenec pri slabem učeniku (učitelju) je kakor pri dimu kuhana jed.
Upanje je vogelni kamen človeškega življenja.
Upogibaj drevo dokler je mlado.
V majhni cerkvi je majhen svetnik velik.
V nejevolji smo mrmravci, v sreči gizdavci.
V sili vrag še muhe žre.
V slogi bo svet takrat, ko se bo hodila muha na sonce gret s pajkom.
V srcu stoji življenje.
V stare sode staro vino, v nove sode novo vino.
Vaja dela mojstra, mojster dela vajo.
Varuj se ženske, ki govori o svoji kreposti in moškega, ki se hvali s svojo poštenostjo.
Več glav več ve.
Več ko je lažnikov, lažje izveš resnico.
Več vidijo oči kot ušesa.
Vednosti ne zajemamo s korcem.
Velika rana se težko zaceli.
Veliko govorice, malo resnice.
Veliko še imajo ljudje, dovolj nikoli.
Veselje in žalost si roke podajata.
Vest je najboljše vzglavje.
Vino ni rado samo.
Vino še modreca znori.
Vinski ključ vse odpre.
Voda še za v čevelj ni dobra.
Vrana vrani oči ne izkljuje.
Vsak berač svojo malho hvali.
Vsak bik ima svoj štrik.
Vsak človek enkrat znori.
Vsak osel ima svoj posel.
Vsak po sebi čevlje meri.
Vsak po sebi vatle meri.
Vsak po svoje, je dejal tisti, ki je s svedrom kravo drl.
Vsak sam ve, kje ga čevelj žuli.
Vsak vol ima svoj prav.
Vsaka koklja pred svoje piške brska.
Vsaka krava po svojem teletu veka.
Vsaka krava svojo zabavo.
Vsaka šola nekaj stane.
Vsaka ženska ima svojo čud.
Vsakdo ima svojega črva v nedru.
Vsako čudo za tri dni.
Vsako tele ima svoje veselje.
Vsega nobeden ne ve.
Vsi ljudje vse vedo.
Z golo roko se kače ne lovijo.
Za misli ni nobene uzde (zapore).
Začasa začne žgati, kar misli kopriva postati.
Zaradi dreves ni videl gozda.
Zažgati je lahko, hud ogenj pogasiti pa težko.
Zgodovina ne more biti učiteljica modrosti, če je v navdih za novo sovraštvo.
Zna samo en jezik – kot žaba v kalu.
Zvest posel je malokdaj službe prosil.
Žalost in tuga je strupena kuga.
Žalost je nadloga, ki srce topi.
Žalost samoto išče.
Žena pusta, mož gotovo pijanec.
Žena se v možu vidi.
NAZAJ